Ecc 7 | SloKJV | STEP | Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.

Ecclesiastes 7

7. Poglavje

1 ^a Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.

2 Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to položili k svojemu srcu. 3 Bridkost ^{▼▼Bridkost: ali, Jeza.} je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše. 4 Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja. 5 ^c Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov. 6 Kajti kakor je prasketanje ^{▼▼prasketanje: hebr. zvok.} trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost.

7 Zatiranje modrega zagotovo dela besnega ^e in podkupnina uničuje srce. 8 Boljši je konec stvari, kakor njen začetek in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu. 9 § ^f V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov. 10 Ne reci: „Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?“ Kajti glede tega nisi modro ^{▼▼modro…: hebr. brez modrosti.} poizvedel.

11 Modrost je dobra ^{▼▼dobra…: ali, tako dobra kakor dediščina, da, tudi boljša.} z dediščino in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce. 12 Kajti modrost je obramba ^{▼▼obramba: hebr. senca.} in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo. 13 ^j Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil? 14 Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavil ^{▼▼postavil: hebr. naredil.} enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim. 15 Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje. 16 Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samega ^{▼▼samega: hebr. bil zapuščen?} sebe uničil? 17 Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl pred ^{▼▼pred…: hebr. v ne svojem času?} svojim časom? 18 Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej. 19 ⁿ Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu. 20 ^o Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši. 21 Prav tako se ^{▼▼se…: hebr. svojega srca ne daj vsem besedam.} ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja, 22 kajti pogosto, tudi tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge.

23 Vse to sem potrdil z modrostjo. Rekel sem: „Moder bom,“ toda to je bilo daleč od mene. 24 To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna? 25 Svoje ^{▼▼Svoje…: hebr. Jaz in moje srce sva dojela védenje in preiskovanje in iskanje.} srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost. 26 ^r Našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, katere srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi. Kdorkoli ^{▼▼kdorkoli…: hebr. kdor je dober pred Bogom.} ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej. 27 „Glej, to sem našel,“ pravi pridigar, naštevajoč ^{▼▼naštevajoč…: ali, pretehtavajoč eno stvar za drugo, da spozna razlog.} enega za drugim, da spozna opis. 28 Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel. 29 Glej, samo to sem našel, ^u da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti.